"Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi veliko sadu."

Janez 12,24

Uvod

V tkivo življenja je vtkan globok paradoks, ki postavlja pod vprašaj naše razumevanje, kaj pomeni resnično živeti. Svet nas pogosto uči, naj se oklepamo svojega življenja, iščemo udobje in varnost ter se za vsako ceno izogibamo bolečini in izgubi. Vendar nam Jezus v Jn 12,24 predstavi drugačen pogled in nam pokaže, da pravo življenje pogosto najdemo prav tam, kjer ga najmanj pričakujemo:s smrtjo.

Zgodovinski kontekst Janezovega evangelija 12,24

Dogajanje v 12. poglavju Janezovega evangelija je postavljeno v rimsko cesarstvo prvega stoletja, natančneje v Jeruzalem, ki je bil pod rimsko oblastjo. Judje so živeli pod rimsko okupacijo in pričakovali odrešenika, ki bi jih rešil njihovih zatiralcev. Jezus si je kot judovski učitelj in zdravilec pridobil veliko privržencev in mnogi so verjeli, da je dolgo pričakovani Mesija. Vendar so njegovi nauki inzaradi svojih dejanj je postal tudi kontroverzna osebnost, zato so ga verske in politične oblasti obravnavale sumničavo in sovražno.

V 12. poglavju Janezovega evangelija je Jezus v Jeruzalemu na judovskem prazniku pashe, ki je bil čas velikega verskega pomena. Mesto je bilo prepolno romarjev iz vse regije, napetosti pa so bile velike, saj so se judovski voditelji bali nemirov in upora. V tem kontekstu Jezus vstopi v Jeruzalem v zmagoslavni procesiji, jezdi na oslu in ga kot kralja pozdravljajomnožice ljudi.

To sproži niz dogodkov, ki pripeljejo do Jezusove aretacije, sojenja in usmrtitve. V 12. poglavju Janezovega evangelija Jezus govori o svoji skorajšnji smrti in pomenu svoje žrtve. Učence uči, da bo njegova smrt nujen in preobražujoč dogodek in da morajo biti tudi oni pripravljeni umreti sami sebi, da bi obrodili duhovni sad.

Na splošno je zgodovinski kontekst 12. poglavja Janezovega evangelija politična in verska napetost, saj Jezusovi nauki in dejanja vzbujajo tako občudovanje kot nasprotovanje. Njegovo sporočilo o samožrtvovanju in duhovni preobrazbi naj bi na koncu pripeljalo do njegove smrti, a tudi do rojstva novega gibanja, ki bi spremenilo svet.

Pomen Janezovega pisma 12,24

Žrtvovalna narava rasti

Seme v mirujočem stanju ima velik potencial, vendar mora najprej umreti, da bi ga sprostilo in zraslo v plodno rastlino. Podobno se moramo pogosto odpovedati svojim željam in udobju, da bi doživeli rast in preobrazbo v svojem duhovnem življenju.

Načelo pomnoževanja

Jezus nas uči, da lahko eno samo seme, ko umre, proizvede veliko semen. To načelo pomnoževanja je v središču njegovega služenja in razkriva ekspanzivno naravo Božjega kraljestva. Po Kristusovi smrti in vstajenju smo povabljeni, da sodelujemo v tem procesu pomnoževanja in z drugimi delimo upanje in življenje, ki ju najdemo v njem.

Povabilo k smrti za sebe

Paradoks, predstavljen v Jn 12,24, nas vabi, naj umremo sebi, svojim sebičnim ambicijam in strahovom. Ko sprejmemo ta poziv, ugotovimo, da lahko le z umiranjem sebi resnično živimo in izkusimo življenje v izobilju, ki ga ponuja Jezus.

Uporaba Janezovega evangelija 12,24

Da bi pomen tega besedila prenesli v naše današnje življenje, lahko:

Sprejmite žrtveno naravo rasti tako, da se prostovoljno odrečete svojim željam in udobju zaradi osebne preobrazbe in duhovne zrelosti.

Uporabljajte načelo pomnoževanja z dejavnim deljenjem upanja in življenja v Kristusu z drugimi in tako prispevajte k širjenju Božjega kraljestva.

Odzovimo se povabilu, da umremo sebi, tako da redno pregledujemo svoje srce in svoje sebične ambicije in strahove prepustimo Bogu ter mu dovolimo, da nas oblikuje v Kristusovo podobo.

Molitev dneva

Gospod, občudujem te za globoko modrost in ljubezen, ki si jo izkazal v življenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Priznam, da se pogosto oklepam svojih želja in strahov ter tako oviram delo, ki ga želiš opraviti v meni in po meni. Hvala ti za dar tvojega Duha, ki mi daje moč, da premagam strah in ti sledim v veri. Pomagaj mi umreti sebi, da bi lahko živelv Jezusovem imenu molim. amen.